Blog za kosmate homo sapiense

O človeških nagonih

Objavljeno 24.07.2009 21:42 avtor snakekan

Menda vsi vemo, da smo ljudje med drugimi tudi lahko zelo afektivni, nerazumni ter (v mojem besednjaku) nagonski. Večina ljudi trdi, da zasedajo le-ta stanja zgolj manjši del našega življenja, sicer pa naj bi bili večino časa dokaj razumni. Toda mislim, da je potrebno takšno trditev do temeljev preveriti; imam občutek, da se v njej skriva vse preveč protislovij.

Zelo težavno vprašanje se glasi – kaj vse je pri ljudeh nagon? Kaj vse delamo ljudje zato, ker nam naši nagoni tako velevajo?

Mnogi bi najraje to skrčili na jezo in paniko. Pravijo, da smo razumni ves čas, z izjemo izjemnih situacij. Ko nam bo recimo nekdo rekel, da naša hiša gori ter bomo to tudi zavohali in vidli, bo prevzel nadzor nad nami nagon po samoohranitvi – razum bo v veliki meri odpovedal, edino kar bomo sposobni storiti je, da bomo poiskali najbolj preprost izhod in poskusili zbežati skozi njega. V takih posebnih okoliščinah ima nagon premoč, sicer pa je v navadnih situacijah skorajda popolnoma potlačen. Vsaj tako pravijo navadni ljudje.

Toda, raje pogljemo ta problem z nekoliko druge smeri – ko biologi opazujejo živali, jih vedno razumejo v zelo veliki meri kot bitja nagonov. Ko gre lev, ki sicer lovi ponoči, na lov podnevi, to pripišemo nagonu po lovljenju plena. Nikdar ne prepišimo njihovi razumnosti. V bistvu bi bilo bolje rečeno, da radi pripisujemo vsakemu njihovemu dejanju neko podzavestno, nagonsko delovanje. Če ostanemo pri levih: kako se dogovorijo za lov? Odgovor je, s komunikacijo; ampak njihovo komunikacijo jemlemo kot nekakšen instinkt in ne kot odraz njihovega razuma ter zmožnosti prostovoljnega komuniciranja.

Kaj pa če je tudi človek žival? In to je retorično vprašanje, ker se dobro ve, da smo živali – sicer drugačne živali kot ostale, toda to ne spremeni prav ničesar. Tudi ježi so drugačni od ostalih živali, in sicer po bodicah. Ali jih to pač naredi za posebno vrsto živega bitja?

Če je človek žival, potemtakem se tudi mi večinoma ravnamo nagonsko. Morda imamo nagon po radovednosti, po ustvarjalnosti, po komuniciranju; morda imamo nagon po vseh stvareh, ki jih počnemo. Morda mene vodi sedaj nagon, da pišem ta tekst – nagon po sporočanju mojih misli drugim; in kaj drugega je to, kot navaden čredni nagon? (očitno sem res ena velika ovčica, da sem se to sploh spravil pisati)

Treba je priznati, da je nagon eno izmed največjih čudes, kar jih je mati narava kdaj ustvarila. Še tako razumno bitje, kakor naj bi bil načeloma človek, se mu ne more upreti. Tako malo je ljudi, ki se mu lahko uprejo – pa še ti so samo zamenjali en nagon za drugega. Naj navedem primer budizma: budisti se odpovedujejo spolnosti, (dobri) prehrani in pijači. Kar se tiče nujnih reči za eksistenco, jih zaužijejo ravno toliko, da njihovo telo zmore še naprej delovati. Njihovo življenje temelji na molitvah ter poskusu dosega nirvane, tj. razvsetljenja in dosega popolne srečnosti.

Za njih bi morda lahko trdili, da so se določenim nagonom odpovedali. Toda jaz bi tu raje uporabil drugačen besednjak: odpovedali so se določenim nagonom, ki se nam zahodnjakom zdijo najbolj samoumevne, ter jih zamenjali za drugačne. Namesto nagonu spolnosti, se predajajo nagonu po vsevednosti. Namesto nagonu po dobri prehrani in pijači, se predajo prav istemu nagonu – tj. po dosegi nekega popolnega užitka. Morda bi mi lahko tu nasprotovali, da je že sama zavrnitev nagona dokaz, da se da odpovedati nagonu. Ne strinjam se. Nagoni niso posamezni in nimajo meje. Ne, med sabo se prekrivajo, se borijo; hočejo doseči prevlado. Ko začne eden izgubljati moč, jo drugi ravno toliko pridobi.

Lahko obrnemo to na sto in en način, toda človek je lahko le človek nagona. Vsi tisti filozofi, ki so trdili, da se je treba afektom izogibati, za dosego nekakšne »prave« resnice, so trdili zgolj, naj zamenjamo ene nagone za druge.

Srečo lahko dosežemo na nešteto načinov, toda vsi so, tako ali drugače, zgolj odraz zadovoljitve določenega nagona. Če sem lahko nekoliko ironičen: za vse tiste, ki pravite, da zgolj zadovoljevanje nagonov ne more biti smisel življenja, vam preostane zgolj samomor. Se opravičujem, niti to vam ne preostane. Če boste namreč storili kaj takega, bo zopet zmagal vaš nagon – morda nagon po pozornosti (črednosti), nagon po dokazovanju svojega prava (vsevednosti), nagon po srečnosti (v tem, da boste mrtvi), ali pač katerkoli drug nagon.

Menim, da moram poudariti tudi, da nasprotnih nagonov ni. Nagona po nesreči ni; je samo nagon po srečnosti v nesreči. Naj navedem primer: ko se najstnik začne zatirati, zato da bi ostalemu svetu pokazal, kako je bogi ter poseben, s tem zadovoljuje svoj nagon po srečnosti, tako, da vidi srečo v nesrečnosti. Podobno je z vsako stvarjo, ki jo storimo – čim da storimo neko dejanje, smo ga storili zato, ker smo mislili, da nam bo prinesel največ sreče. Če se odločimo žrtvovati svoje prste zato, da bo lahko neka druga oseba preživela, smo to storili zato, ker menimo, da nam bo več sreče (in manj nesrečnosti) prineslo to dejanje, kakor kakšno drugo.

Ne pričakujem, da bojo ljudje kadarkoli, v kateri koli epohi, bili pripravljeni sprejeti takšno definicijo človeka. Slabo bi se izrazil, če bi pravil, da ljudje raje živijo v iluziji kakor resnici; boljša bi bila trditev, da smo ljudje (in tudi po vsej verjetnosti vse živali) popolnoma nesposobni sprejeti mišljenje, ki nas izenačuje z vsemi zadevami okoli nas ter nas oropa posebnosti. Vsako bitje si želi o sebi imeti predstavo, da je nekaj enkratnega, posebnega, neponovljivega in na koncu koncev tudi nekaj zelo dobrega. Če se temu odrečemo, potem več ne moremo videti smisla – smo zgolj kopije z napakami, ki se trudijo početi to, kar jim njihov notranji ustroj dopoveduje naj počnejo. Smo sužnji našemu lastnemu telesu – oziroma še bolje, smo roboti za dosego naših nagonov.

Moj namen ni, da vas prepričam, da so nagoni vse. Moj namen je, da vam dam nekaj za misliti; nekaj, s čimer lahko dosežete večjo razumnost. Seveda le v primeru, da tudi razum ni zgolj nagon.

  • Share/Bookmark
 

41 odgovorov na “O človeških nagonih”

  1. afnaaafnaa pravi:
    30.07.2009 23:52

    Lepo napisano. Ampak vseeno: ljudje smo živali. Seveda v drugačnem pakiranju, na trenutke z malenkost bolj civiliziranim razmišljanjem in s to razliko, da nas ne vodi vedno nagon. Potem bi namreč bilo tako preprosto. Brez dvomov, tehtanja odločitev. In misliš, da imajo živali, tako kot mi, presodke?

    Vedno je tu nekje, spodaj, globoko zakopano: srce. Ki pa ne deluje vedno tako kot bi nagon moral.

    Nisem povsem prepričana, če sem razumela tisto primerjavo z najstnikom. Mogoče se res, nemamerno ali namerno, zatira, vendar vsekakor noče, da bi ga ostali smatrali za posebnega in vrednega usmiljenja. Samo po pozornosti hrepeni. Kako bi ob tem zadovoljeval svoj nagon po srečnosti?

  2. afnaaafnaa pravi:
    30.07.2009 23:56

    Te napake! Predsodki, seveda. Nočem, da bi kdo mislil, da sem popolnoma nepismena :D

  3. snakekansnakekan pravi:
    31.07.2009 00:10

    Priznam, tista primerjava z najstnikom ni glih na mestu. Bom moral spremeniti primer na željo mladih po samomoru – ko to počnejo samo za pozornost.
    Sicer pa a se ti še nikoli ni zahotelo po kakšnem “zatiranju” (mučenju) samo iz tega razloga, da bi dobila pozornost – in ravno ta pozornost bi te osrečila. To sem pač mislil s tem najstnikom.

    Naj ti pojasnim razliko med človekom in ostalimi živali: “Človek se ne razlikuje od živali po tem, da njegova dejanja ne vodijo nagoni; človek se razlikuje od živali po tem, da je on zmožen svoj nagon uresničiti na nešteto različnih načinov, medtem ko jo je pa žival večinoma zmožna uresničiti na zgolj en (ali morda dva, tri, toda nikakor ne neskončno) omejen način.”

    Tvoje napake pri pisanju pa sploh nisem opazil, vse dokler nisem 3x prebral, kaj si napisala.
    (raje ne vem, koliko vejic sem pa jaz napačno postavil)
    :D

  4. snakekansnakekan pravi:
    31.07.2009 00:16

    In ja, verjamem, da imajo živali presodke: misliš, da psi ne pomislijo, če vidijo dve različni tortici, katera je boljša in se jo torej splača prej pojesti?
    Seveda tudi živali mislijo – čeprav v zelo omejenem načinu, saj nimajo jezikovnega znaka, ki bi jim to omogočal. (sej veš, da ko o čem razmišlamo, to počnemo z besedami)

  5. fotograffotograf pravi:
    31.07.2009 01:44

    mislim, da bi moral tu upoštevat razliko med nagonom in potrebo. pri ljudeh je govoriti o nagonih dokaj težko, ker so v veliki meri ti nagoni tudi socializirani. v večini primerov govorimo o takih in drugačnih potrebah.

    vzemimo recimo najbolj tipični nagon, spolnost. spolnost je seveda nagonske narave, ampak pri človeku je to preraslo v neko socialno potrebo, ki je prerasla funkcijo spolnega nagona, katerega namen je seveda razmnoževanje.

    glede tistega primera s psi in tortico. psi se pri teh primerih ne odločajo na podlagi videza, ampak vonja. in izbirajo na podlagi dostopnosti. torej, tisto, kar je bolj dostopno bodo izbrali najprej.

  6. nevenkanevenka pravi:
    31.07.2009 05:40

    Jeza in panika sta čustveni stanji in nista nagonski.
    Strah je lahko nagonski. Privlačnost je nagoska, želja po ohranitvi je nagonska, potreba po vodenju in uveljavitvi je lahko nagonska.
    Tudi jaz menim, da bi moral ločiti potrebe od nagonov, čeprav nekatere izvirajo iz njih. Ampak tiste, ki jih naštevaš so potrebe, ki je jih je človek razvil ravno v procesu socializacije, torej odmikanja od živali. Te je težko povezati z nagonom. Razvoj želje na zavestni ravni pa ta odmik še poveča.
    Bistvo človeka je ravno v tem, da prevladujejo razum in čustva. Psihiatrija obravnava ljudi z višjo stopnjo nagonov od povprčja kot primitivnejše.
    Nivo človekovega odločanja je tisti, ki te opredeli. Če človek počne veliko stvari popolnoma brez razmišljanja in brez spremljajočih čustvenih vrednotenj, je pač bolj nagonski. Evolucija k sreči ne gre v tej smeri.
    Sreča je socialna potreba in nima nobene zveze z nagonom.

  7. nevenkanevenka pravi:
    31.07.2009 05:42

    Sreča je v osnovi čustvena potreba, a se relativizira v odnosu do drugih ljudi, zato je socialna.

  8. nevenkanevenka pravi:
    31.07.2009 05:46

    @snakekan, mišljenje ni na tak način odvisno od razvoja jezika, zato obstaja pojm, abstraktno mišljenje ali inteligenca. Jezik se je razvil zaradi mišljenja in ne obratno.

  9. snakekansnakekan pravi:
    31.07.2009 11:01

    Nevenka: jezik se je razvil popolnoma neoodvnisno od mišljenja. Razvil se je ponesreči (kot tudi vse ostale evolucijske stvari), toda izkoristili smo ga za možnost označevanja stvari. Šimpanzi tega recimo ne morejo, ker lahko izgovorijo samo 60 različnih glasov.

    Želja po sreči je nagon. Vsi se gonimo proti srečnosti – iz preprostega vzroka: ker je nagon, ki nam omogoča boljše življenje. Če tega nagona ne bi imeli, bi že zdavnaj izumrli.

    Razlikovanje med potrebo in nagonom je popolnoma človeška iznajdba, da se lahko “kao” oddalji od živali. Potreba = nagon.
    Kar se pa tiče privlačnosti, pa lahko rečem, da je v veliki meri priučena – kar je nam, zahodnjakom lepo, zna biti za neka Indonezijska plemena zelo grdo – in to mislim glede spolne privlačnost.
    Jeza in panika sta nagonski, zato ker ju počnemo podzavestno in ju zelo težko kontroliramo. Nagon nam veleva, da se prestrašimo (pademo v panično stanje), ko npr. vidimo kačo.

    Človek je žival, ki je neko področje bolj specializirala, kakor so to druga bitja. To področje so možgani. To ne pomeni, da so človeški možgani posebni in zmožni vseh čudes, ampak zgolj to, da so zmožni početi osnovne (živalske) stvari na višji ravni.
    Živali imajo recimo najbolj osnovno moralo – res v najbolj primitivni obliki. Ljudje smo to zgolj nadgradili.

    Fotograf: če je nagon socializiran, a ga to naredi za manj nagona? A če se odločiš prostovoljno bit suženj, a te to naredi manj sužnja?

    Nismo samo ljudje, tisti, ki uporabljamo sex za več stvari kot samo za reprodukcijo: opice, delfine ga znajo tudi za kaj drugega uporabit.
    In tuki isto velja: če uporabljamo sex za kaj več kot samo za reprodukcijo, a ga to naredi kaj manj nagonskega?

    Pes bo izbral tisto, kar mu bo ljubše.

  10. nevenkanevenka pravi:
    31.07.2009 11:13

    Škoda, da te znanost ne zanima, potem ne ne takole klobasal.

  11. snakekansnakekan pravi:
    31.07.2009 11:17

    Kar se tiče potreb: potreba je samo odraz nagona. Ko nam nagon nekaj veleva, mi to občutimo kot potrebo. Nikdar ne čutimo neposredno nagona.
    Primer: ko nam naš nagon veleva, da se spolno reproduciramo, začutimo potrebo po spolnosti, tj. pohoto.

    P.s. zdaj me neki časa ne bo – moj nagon po potovanju me je prisili v odhod v tujino. :D

  12. snakekansnakekan pravi:
    31.07.2009 11:25

    Nevenka, znanost me zelo zanima in kombiniram jo z mojim mišljenjem.
    In če smo že pri znanosti, zgodovina nam lahko pove, da je bila znanost pogosto “neznanost”, saj je učila zelo velike bedarije. Misliti, da se to danes več ne dogaja, je pa pač še večja bedarija.

  13. afnaaafnaa pravi:
    31.07.2009 11:49

    Seveda se mi je. Pravzaprav počnem to vsak dan, le po majhnih kapljicah. Nevede, jasno. Ampak nikar ne žali najstniških potreb po preživetju, torej tudi mojih. Nismo vsi nagnjeni k samomorilskim mislim :)

    Kaj pa vem. Nisem prepričana, da vsak pes zares je tortice, da pa bi se ob vsem tem še odločal, ali bi jo raje snedel s čokoladnim ali malinovim prelivom, pa sploh dvomim :) Verjetno ne razmišlja. Vodi ga vonj, misel da bi pojedel obe. Dokler ne bo sit.

    Človek ponavadi reagira nagonsko, če ga kdo udari. Je pa res, da so ti ‘nagoni’ pri ljudeh različni. Sama ga verjetno ne bi mahnila, ker se pač ne bi hotela spuščati na njegov nivo. Žival pa ne bi razmišljala.

    Kakšna dva tedna nazaj sem pisala o razprodajah in živalskem nagonu žensk pri teh zadevah. Kako panično se slednje zapodijo k skoraj že razpadlim kosom oblačil, ne da bi pri tem razmišljale. Podobno navalu živali na hrano.

    No, pa lepe počitnice ti želim :)

  14. snakekansnakekan pravi:
    31.07.2009 12:19

    Ah, tudi psi razmišlajo. Mislim, da bi prvo pojedel tisto tortico, ki bi mu bila ljubša.
    (nisem pa še naredil kakšnega eksperimenta, da bi to ugotovil, tako da to ostaja samo moje mnenje) :D

    Udarila ga ne bi nazaj zato, ker veš, da njegov udarec ne bi pomenil smrtne nevarnosti. Če pa bi pomenil ravno to, bi pa se borila in tepla kot najbolj divja mačka.
    In tudi žival ponavadi prvo pomisli, preden udari – maček te ponavadi ne bo udaril, če bo predvideval, da se bo to zanjga slabo končalo – razen seveda če je čist preplavljen s testesteronom.

    Ja, sem prebral tist blog. Čeprav se mi zdi, da si tudi ti na koncu spadala med tisto grupo “podivjanih žensk”. :D

    Hvala.
    (sej se bom dokaj hitro vrnil, tako da me ne boste preveč pogrešali)
    :D

  15. fotograffotograf pravi:
    31.07.2009 14:00

    “In če smo že pri znanosti, zgodovina nam lahko pove, da je bila znanost pogosto “neznanost”, saj je učila zelo velike bedarije. Misliti, da se to danes več ne dogaja, je pa pač še večja bedarija.”

    predvidevam, da si še zelo mlad, tako da si kar shrani ta tvoja razmišljanja. čez par let se jim boš pošteno smejal.

  16. afnaa pravi:
    31.07.2009 20:40

    Ga ne bi udarila zato, ker vem, da udarec ne bi pomenil smrtne nevarnosti? Ma daj no. Zakaj ga potem preprosto ne ustrelim?

    Kaj pa vem. Verjetno. Ampak v precej lažji različici, s to razliko, da vem, kako je vse skupaj nesmiselno. No, pa sem kljub temu potrošniška žrtev :P

  17. snakekansnakekan pravi:
    4.08.2009 17:15

    Fotograf: a ni včasih “znanost” trdila, da je svet ploščat?
    In če gremo na današnje dni – a ni tko, da znanstveniki na vsakih 5 let dokažejo ravno nasprotne trditve: “treba je piti tekočino, tudi takrat ko nisi žejen, saj ko postaneš žejen, je telo že dehidrirano” in “ne smeš piti preveč vode, ker čene pri uriniranju spraviš ven preveč mineralov”.
    In da take izjave nekih “velikih znanstvenikov” lahko še vedno slišiš?
    Še enkrat: samo bedaki slepo in popolno zaupajo v katerokoli stvar – ali je to pač znanost ali pač religija ali pač katerakoli druga stvar.

    Afnaa: ne vem če si me glih razumela. Nazaj bi ga 100% udarila, če bi vedla, da te ima napadalec namen ubiti. Ne verjamem, da bi se preprosto pustila, da ti kar vzame življenje.

    Sicer pa smo vsi potrošniške žrtve, čim da živimo v naši (zahodni) družbi. Nek človek je nekoč rekel, da smo ljudje v današnji družbi “srečni roboti”, ker smo v bistvu srečni, ko zadovoljujemo naše umetne potrebe, ki nam jih vsiljuje kapitalistični sistem. :D

  18. nimiynimiy pravi:
    8.08.2009 10:02

    snakekan,

    ta tvoj argument je malo šibek. dejstvo, da pač ljudje nismo vedno vedeli vsega in da je bilo naše vedenje pomankljivo in še vedno je, seveda ne pomeni, da lahko dvomimo v vse kar nam znanost servira. torej, a ti tudi sedaj dvomiš, da je zemlja okrogla? tako da recimo naslednjič, ko boš hudo zbolel nikar k zdravniku, ker oni itak nimajo pojma, a ne? ti se kar sam lepo pozdarvi.

    sicer pa glede nagonov res ne ločiš med potrebo in nagonom. vsaka potreba še ni nagonska. po moje ti bo bolj jasno, če potrebe razdeliš na naravne, oziroma biološke in socialne. tudi potreba po spolnosti pri človeku ni nagonska, čeprav je seveda biološka. če bi bila nagonska, potem bi ljudje seksali kar na cesti, oziroma kjerkoli pač že ko bi se pač ta nagon aktiviral, tako kot to počnejo živali. to je nagonsko. ljudje smo pač razumska bitja in ravno zaradi tega je recimo posilstvo kaznivo in se pri tem ne moreš sklicevat na nagon, ker ima človek nad tovrstnimi dejanji vedno neko možnost kontrole. živali te kontrole nimajo.

  19. snake pravi:
    8.08.2009 11:19

    Nimiy:
    Res je – moj argument ni zelo trden. Če bi vedno dvomili v ugotovitve znanstvenikov in bi se poskušal o vsaki stvari prepričati na lastne oči, bi bili še vedno v kameni dobi. (nisem bil še na Mount Everestu, toda vseeno verjamem, da obstaja – to je v bistvu neko slepo zaupanje – večinoma zelo koristno za človeštvo, včasih pa pač tudi ne)
    Tako pa raje slepo verjamemo določenim zadevam (znanosti) in ne dvomimo v njih. Ne pravim, da je to narobe – pravim samo, da se moramo zavedati, da ni nujno vse to, kar nam npr. znanstveniki predstavijo, 100% resnično. Včasih pač moramo biti kritični tudi do znanosti.

    Za potrebo se odzadaj skriva nagon. A si se kdaj vprašal, zakaj sploh seksamo? Zakaj nas oseba nasprotnega (ali pač celo istega) spola privlači? Kako lahko npr. vidimo lepoto npr. v nekih ženskih prseh ali pač katerikoli drugi edinstveni ženski lastnosti? Odgovor je samo en: programirani smo, da nam je to všeč. In naravno programiranje je ravno definicija nagona.
    Vidiš kolega, tudi živali ne seksajo kar vse povprek, pa čeprav si to želijo. Recimo kozorogi – tisti, ki zmaga v bitkah za samice, je edini, ki se lahko pari. Ostali samci se morajo zatirati.
    In točno to je tudi pri človeku, ko vidi kakšno privlačno osebo – želi si seksati z njo, toda svoje želje zatre.

  20. nimiynimiy pravi:
    8.08.2009 13:30

    @snake,

    tebi ni jasna definicija nagona. nekaj pač ni nagon zgolj zato, ker je to neka potreba, ki jo čutiš in je naravnega izvora. nagon ni isto kot potreba. za nagon se definira neka potreba, ki ti ne v bistvu povsem prirojena in ki se povsem nezavestno vrši in na katero ti ne moreš vplivat ne samo kar se tiče pojava potrebe po načem, ampak tudi kar se tiče zadovolitve te potrebe. ljudje smo pač v tem drugem delu v večini primerov povsem neodvisni od nagonskih dejanj. naša dejanja so stvar kulture in vzgoje. kot sem ti že prej napisal, potreba po seksu pri ljudeh je v samem dejanju nadzorovana. človek se lahko odloči kdaj, kje, s kom in kako bo seksal ali se pa odloči, da sploh ne bo, zato, ker pač ne deluje nagonsko, kot živali, ki pač te svobodne volje nima. žival se bo parila takrat ko se bo ta potreba pojavila in bo zato možnost. zato ker to počne nagonsko. ne izbira, ne deluje s svobodno voljo, se temu ne more upret ali to nadzorovati. nima te nontrole. v tem je nagonskost dejanja. ne v tem, da pač ima potrebo po seksu kot takem, ampak v tem, kako se ta potreba zadovolji, torej v obnašanju je ta element nagonskosti. tisto s kozorogi je pa tako, da so zadeve kompleksne. nek samec ne bo izzival vodje tropa, ker ve, da prvič to pomeni, da bo fizično napaden ali pa celo izključen iz tropa. in vse to se spet odvija nagonsko, po principu zagotavljanja najboljših pogojev, za obstoj neke vrste. glede tega se živali niso nič menile, si niso izmislile nekih pravil obnašanja ali pa napisale zakon. pri človeku se to ureja na principu pojma svobode, pravičnosti in morale. torej, pri tem zatiranju spolne sle, ki jo ti omenjaš gre za povsem drugo stvar kot v primeru človeka.

    živali si ne želijo seksa, nimajo tega luksuza, ta potreba se pojavi točno ob določenem času, ko so pač njihova telesa biološko pripravljena na parjenje. v nekaterih obdobjuh živali sploh ne čutijo potrebe po seksu in se ne parijo.

  21. snakekansnakekan pravi:
    8.08.2009 13:50

    Nagon je naravna programiranost na neko določeno stvar. Se strinjaš s tem?
    Tako tudi potem rečemo, da imajo mačke nagon po lovu – če vidijo nekaj, kar se premika, one nagonsko začnejo to lovit.
    In če ostanemo pri naravnem programiranju – a nismo mi naravno programirani, da si želimo seksat? A nismo mi naravno programirani, da želimo biti v družbi? A nismo mi naravno programirani, da smo radovedni?
    A ni zanimivo – če je mačka radovedna, to pripišemo njenim nagonom; če je pa človek radoveden, je pa to pač neki čist naravnega in (seveda) povezanega z umom.

    Imam občutek, da se ne spoznaš na živali kaj preveč.
    Pa morda nisi nikoli pomislil na to, da bi tudi mi z lahkoto bili taki kot ostale živali – da bi imeli nek točno določen čas parjenja? Verjetno so preživeli tisti naši predniki, ki so imeli največ otrok – in to so dosegli s spolnosto skozi celotno leto.
    Sicer pa obstajajo tudi živali, ki se parijo čez celo leto – delfini in bonobi šimpanzi (to sta primera, ki jih jaz osebno poznam – mogoče jih je več). In še huje – bonobo šimpanzi seksajo za reševanje sporov. Ko se zgodi kakšen incident, se ženska naguzi in moški opravi svoje delo. Kako boš pa to razlagal?

    Na kratko: človek ni več kot žival; človek je samo žival, ki ima zelo specializirane možgane. To ne pomeni, da ima neke nadnaravne zmožnosti, temveč, da je zgolj zmožen početi umske stvari na višji ravni, kot so to ostale živali. Enako kot je tudi bolha sposobna višje skočiti kot večina ostale živali.

    In po tvoji definiciji nagona, je seks nagon: namreč, ali znaš razložiti seks z nekim razumnim dejanjem?
    Če rečeš: meni je pa ta oseba všeč, ker ima lepe obrazne, s tem samo poudariš, da nimaš nobene razumne podlage, da ti je všeč. Moškim je npr. všeč lepo žensko telo – ampak ko se pa vprašaš, zakaj ti je všeč, pa lahko odogovriš samo z “ne vem” – zato ker ti je podzavestno všeč, ker ti nagon narekuje, da je to lepo. In nagona ne moreš opisat z umnim dejanjem.

  22. nimiynimiy pravi:
    8.08.2009 18:26

    nagon ni zgolj potreba, ampak predvsem obnašanje, oziroma vedenje. na vedenje se nanaša nagon. na to, koliko vpliva ima določeno bitje na svoje vedenje. v kolikšni meri je to vedenje povsem avtomatizirano, oziroma programirano kot ti temu praviš in v kolikšni meri je to stvar zavestne odločitve, oziroma miselnih procesov.

    in to, da imamo potrebo po spolnosti seveda še ne pomeni, da seksamo nagonsko, ravno zaradi tega, ker imamo nad svojim seksualnim vedenjem kontrolo. pri živalih tega ni. in to, kar ti omenjaš so pač naravne predispozicije, ki se tudi pri vsakem posamezniku različno razvijajo, tudi zaradi vpliva okolja. vsi ljudje nismo enako radovedni. nekateri sploh ne.

    in če ti razlika med mačko in človekom ni jasna, potem ti je pač težko karkoli razložit. ne gre za to, da recimo mačka ne bi imela potrebo po hranjenu, kot jo seveda ima tudi človek. ampak mačke nimajo restavraciji, nimajo mcdanaldsov, nimajo francoske, italijanske in ne vem še kakšne kuhinje. a razumeš razliko? mačka je, da preživi, človek pa je iz prehanjevanja naredil nek socialen fenomen. ljudje jemo še takrat, ko sploh nismo lačni.

    omenjaš šimpanze in ostale umsko bolj razvite živali, ni ti pa jasno, da je razlog njihovega vedanja prav v umskih sposobnostih, ki so pri človeku seveda še neštetokrat na višjem nivoju in ravno zaradi tega se dogajajo ti odkloni, ker se je sposobnost prilagajanja naravi povečuje in s tem se vpliv narave, torej nagonov, tudi zmanšuje, oziroma določene naravne predispozicije s časom preprosto izginejo.

    “Na kratko: človek ni več kot žival; človek je samo žival, ki ima zelo specializirane možgane.”

    to je isto kot če bi rekel, ferarri ni več kot yugo, ja, je še vedno avto, ima samo boljšo in zmogljivejšo tehnologijo. saj ravno v teh možganih je ta ogromna razlika, ki za tebe očitno ne obstaja.

    “In po tvoji definiciji nagona, je seks nagon: namreč, ali znaš razložiti seks z nekim razumnim dejanjem?”

    še vedno ne ločiš potrebe od nagona. seveda je spolnost naravna potreba, si je mi nismo izmislili, ampak ljudje ne seksamo nagonsko, a štekaš? ljudje seksamo povsem zavedno, se recimo pri seksu zaščitimo, če nočemo nosečnosti itd. skratka, o tem razmišljamo, se zavedamo posledic, na sam odnos tudi apliciramo lahko določena čustva, gre za socialno vedenje ne nagonsko, čeprav nam je potreba po spolnosti prirojena. ampak te potrebe ne zadovoljujemo nagonsko, torej na način, ki bi bil povsem avtomatiziran in na katerega ne bi imeli nobenega vpliva. koliko spolnih položajev pa recimo pozna nek pes? ja, enega, koliko jih pozna človek? niti ne bi ugibal. a ti razlika res ni jasna?

    skratka, tebi še vedno ni jasno to, kaj nagon pravzaprav je.

  23. snakekansnakekan pravi:
    8.08.2009 19:33

    Ti torej praviš, da je nagon zares nagon samo tedaj, ko je brezpogojno izvršen?
    Težko bi se strinjal s tako definicijo. Budistični menihi po tej trditvi ne bi imeli ne nagonov ne potreb.
    In glede na tako definicijo, bi pomenilo, da ljudje sploh nimamo nagonov – namreč vedno naj bi se bili zmožni kontrolirat.
    Vidiš, tukaj se pokaže neumnost človeške vrste – vse živali (razen človeka) naj bi delovale večinoma nagonsko, medtem ko pa naj bi se človek skorajda popolnoma odrekel nagonom. In kaj takega trdimo, pa čeprav vemo, da je med nami in šimpanzi samo 7 miljonov let razlik (“pičkin dim” po urinem kazalcu evolucije), recimo 20 miljonov od ostalih opic in recimo 50 miljonov od netopirjev (tudi te številke še vedno spadajo pod kategorijo “pičkinega dima”).
    In še huje – po tej tvoji definiciji niti živali nimajo nagonov. Primer: če se nek neznanec približa k mladi mački, ki seveda ima nagon po lovu in torej napada vse, kar se premika, in ta neznanec z neko mačjo igračo maha pred njo, mačka ne bo takoj udejanjila svojega nagona in napadla igračko, saj ji bo strah pred tem neznanecem to preprečil.
    Isto bi se zgodilo z odraslim mačkom, ki bi se hotel pariti s sosedovo mačko; zatrl bi svoj nagon po spolnosti, če bi videl, da je nevarnost, v obliki nekega neznanega človeka, prisotna.

    Močno dvomim, da so možgani človeške vrste neštetokrat bolj razviti od ostalih sesalcev. Pozabljaš še na ostale pomembne zadeve, ki so nam omogočile tak napredek – roke, ki niso namenjene zgolj plezanju, zmožnost izgovora neksončno različnih glasov, hoja po nogah, ki nas je odrezala direktne veze z drevesi, itd.

    In bonobo šimpanzi nagonsko seksajo za reševanje sporov – namreč vsi pripadniki te vrste to počnejo. So programirani za kaj takega – medtem ko so pa njihovi sorodniki, navadni šimpanzi programirani za reševenje sporov z nasiljem.

    In ja, yugo je ravno tako avto kot je tudi ferrari. Ferrari ima samo boljše zmogljivosti, tako kot jih ima tudi človek glede na ostale živali.
    In ne pravim, da naši možgani niso nič boljši od možganov ostalih živali – pravim, samo, da so narejeni na popolnoma isti osnovi in so daleč od vsezmožnosti. Če gremo nazaj na avtomobile: ferrari ima ravno tako bencinski motor kot yugo. Je sicer bolj zmožen od yugotovega, toda ni pa vsezmožen. Lahko gre npr. največ 350km/h, medtem ko pa je dejansko najvišja možna hitrost (po Einsteinu) 300 000 km/s. Torej je ferrarijev motor še vedno totalna ničla, gledano iz objektvega pogleda. Iz relativnega pogleda pa je pač glede na yugota nek super motor.

    Vidiš, midva imava že v osnovi drugače definirane osnovne pojme: jaz nagon definiram kot neko “nujo”, ki jo vsi čutimo in se ne kaže nujno v dejanjih. Ti pa nagon definiraš kot neko vedenje, ki ga mora bitje brezkompromistno ubogati.

    In priznam, ne vem kaj je nagon. Če bi vedel kaj takega, ne bi bil človek, ampak bi bil neko “super nadbitje”.

  24. nimiynimiy pravi:
    9.08.2009 08:57

    tako se pač nagon izkazuje. in budistični menihi prakticirajo vzdržnost in so pač zelo lep primer tega, da ljudje nismo bitje nagonov, ampak svobodne volje. če bi bili ljudje bitje nagonov, potem bi se težko vzdržali raznih potreb. torej, četudi človek čuti neko potrebo, se tej potrebi lahko povsem racionalno zoperstavi iz takšnih in drugačnih razlogov, tako praktičnih kot tudi povsem “filozofskih”. ker je pač uspel nagone “nadvladat”. pri živalih tega ni. pri živalih je zadovoljitve potreb avtomatizirana. ko se ta potreba sproži se potem tudi udejanja mimo volje živali, ker je pri živalih svobodna volja zelo omejena, če sploh obstaja.

    in ja, dejansko pri ljudeh je skoraj nemogoče govoriti o nagonskem vedenju, ker se nam je pač zavest razvila do nivoja, ko je pač nagonsko vedenje praktično izključeno. ker na vsako potrebo reagiramo tudi razumsko, čeprav ne vedno “pametno”, ampak ta sposobnost razmišljanja je pač vedno prisotna.

    in seveda človek se nagonom ni odrekel, ampak je njegov razvoj šel v smeri, ko se je vpliv narave na vedenje človeka zmanjševal. naravni instinkt ima pač svojo funkcijo in ko te funkcije zaradi takšnih in drugačnih razlogov ne opravlja več, potem pač nekako zakrni.

    in razmisli, kaj pomeni teh 7 milijonov let v praksi. recimo, katero je najbolj sofisticirano orodje, ki so ga ustvarili šimpanzi? da te o netopirjih niti ne sprašujem. medtem ko se opice ukvarjajo s tem, kako z drevesa dobiti banano se mi recimo ubadamo s tem, kako človeka spraviti na mars. a nit to očitna razlika?

    pri primeru mačke pozabljaš, da je ta strah spet povezan z nagonom po preživetju. torej, maček nima samo nagona po lovu, ampak tudi preživetju. torej, tudi ko lovi “pazi”, da pri lovu ne bi bil poškodovan. in seveda je tudi pri mačkah prisotna sposobnost učenja, oziroma vedenje na podlagi izkušenj. če bo mačko na cesti povozil avto in bo preživela, potem se bo ceste izogibala. ker si bo zapomnila to slabo izkušnjo. isto je s spolnostjo. v kolikor bi zadovoljevanje te potrebe pomenilo za žival nevarnost, bi se seveda temu odpovedala. in ta princip je seveda zelo podoben tudi pri človeku, razlika je v tem, da se človek svojega vedenja veliko bolj zaveda. žival recimo ne razume koncept strahu tako kot je tega zmožen človek. človek ve kaj pomeni, da te je strah, zato lahko velikokrat strah tudi kontroliramo. žival to samo čuti in na to nagonsko reagira. ampak tudi pri živalih ni vsako vedenje nagonsko. nekatere stvari so tudi pri živalih naučene. in bolj umsko razvita neka žival je, bolj prisotna je to vedenje na podlagi učenja, oziroma izkušenj. pri neki kobilici recimo vedenja na podlagi učenja sploh ni, pri kakšnih sesalcih je pa to že prisotno.

    definicija nagona ni neka subjektivna zadeva. je zgolj pojem, s katerim opisujemo nek pojav. in za razumevanje tega ti ni treba biti nadbitje, tako kot ti ni treba biti nadbitje, da bi razumel pojem drevo.

  25. snakekansnakekan pravi:
    9.08.2009 22:23

    No no, od kje pa tebi, da živali skorajda nimajo svobodne volje? Hočeš reči, da pes ne pomisli, da bi šel na travnik na levi strani ali da bi pač šel na travnik na desni strani, temveč da to stori nagonsko?
    In kako lahko trdiš, da živali slepo ubogajo nagone, če pa je okoli tebe toliko primerov, ki ti dokazujejo ravno nasprotno: npr. psi. A ni tako, da imajo oni še vedno nagon po lovljenju in da smo mi, ljudje, po njihovem nagonskem mišljenju, samo plen. Zakaj nas potem ne napadejo ob prvi priložnosti?
    In isto bi veljalo za udomačenega leva. On ima (po vsej verjetnosti) bistveno močnejši nagon od psa, ki ga sili v to, da nas, človeško vrsto, vidi kot plen. Pa je, ne glede na to, koliko mediji napihujejo take zgodbe, procentualno malo napadov udomačenih levov.
    Kako je to možno, če se pa živali večinoma uravnavajo po nagonih?
    In če mi boš sedaj odgovoril, da je vzgoja kriva, da te “zveri” ne ubogajo vsakič slepo svojega nagona, potem trdiš, da je tudi človek popolnoma nagonsko bitje, ki se je tudi samo s pomočjo vzgoje pripravljen odreči, v neki meri, nagonom.
    Torej smo pod kožo še vedno popolnoma nagonska bitja.
    (in če nam je nagon v naravi, ali ga lahko zatremo?)

    Kolega, veš kako je to z razumom – zelo rad se poveže z nerazumnimi stvarmi.
    Znanstveniki so enkrat (ne vem katera raziskava) nekomu odprli možgane (hanibal lector style) – no, ne vem če so mu ravno odprli lobanjo, vem pa, da so imeli možnost dotika določenih delov možganov – in ko so se dotaknili dela, ki je namenjen smejanju, se je ta pacient začel smejat kot nor. Ko so ga vprašali, zakaj se smeje, je odgovoril: “ja, če je pa vaša bela halja tako smešna, hahahaha”.
    Stroga ločitev med razumom in “nerazumom” ni ravno pravilna. Namreč, kot je tista zgodbica to lepo opisala, z razumom delamo tudi zelo nerazumne stvari za izjemno razumne. (nacizem je bil zelo lepo logično in znanstveno utemeljen)

    Moje osebno mnenje je, da naši možgani niso bistveno bolj sofisticirani od šimpanzov. Kot sem že napisal, je več razlogov, da smo mi lahko “usvojili” svet in ne šimpanzi. Eden razlog so naše roke – omogočajo nam dober oprijem malih stvari in zmožnost dokaj natančnega metanja raznoraznih objektov (kar je bila naša najbolj primitivna obramba pred plenilci) – šimpanzi ne morejo ne prvega ne drugega. Drug razlog so naše noge, ki so nas rešile nujne povezave z drevesi. Če ne bi šli dol z dreves, ne bi mogli ustvariti vsega tega, kar smo in bi ostal na isti ravni kot šimpanzi. Zadnja, in tudi najbolj pomembna, stvar je zmožnost izgovora mnogih različnih zvokov. Če ne bi bili sposobni izustiti nešteto različnih zvokov, ne bi mogli (naravno) poimenovati nobene stvari. Naj ti povem dejstvo, da se je tudi pes zmožen naučiti 200 ali več znakov, ki ima vsak svoj pomen – ampak zmožen se jih je naučiti preko računalniškega zaslona; ne more jih pa izgovorit (izlajat). Zato pes ne more ustvariti sofisticirane kulture (in ravno tako tudi ostale živali), ker brez naravne možnosti brezmejnega komuniciranja, ne more prenašati znanja iz ene generacije v drugo.

    In to, da se kobilice niso sposobne nič naučiti, je še ena zabloda človeštva.
    Biologi so namreč odkrili, da so se tudi žuželke sposobne učiti po prinicipu vzrok-učinek (izkustveno učenje).

    In kolega, če ti res veš, kaj je nagon, pol napiši knjigo o njem, na katero ne bo padla niti ena kritika, saj bo popolnoma resnična.
    Vidiš, ko mi definiramo nagon, definiramo zgolj zeeeeeloooo majhen delček celote. Kaj pa vsi bio-kemični procesi? Kaj pa vse ostale malenkosti?
    Da ti bo bolj jasno, naj dam primer luči. Mi seveda vemo, da luč zaradi presežka energije ustvarja svetlobo – ampak kaj je tisto, kar ustvarja energijo? Kako se energije sploh pojavi? Zakaj se pojavi iz ničesar? Kaj je tisto na svetlobi, kar nam daja svetlobo? Itd.
    Zdravorazumski človek misli, da vse ve. Pameten človek ve, da ne ve prav nič.

  26. nimiy pravi:
    20.08.2009 19:19

    @snaken,

    svobodne volje, kar se človeka in živali tiče, ne gre primerjat, upam, da ti je to jasno. upam da ti je tudi jasno to, da to, da je pač živalsko vedenje veliko bolj podvrženo nagonom v primerjavi s človekom ne pomeni, da živali niso sposobni nekih miselnih operacij, ozirom da nimajo sposobnost učenja.

    upam, da ti je jasno tudi to, da nagon po lovljenju ne pomeni da pač loviš vse kar leze in gre ali kar ti prekriža pot. da niti ne omenjam tega, da so psi udomačene živali in da tudi ponavadi živali lovijo zaradi lakote in da človek ni nihov naraven plen. seveda pa po drugi strani še nikoli nisi slišal, da bi kak trop potepuških psov napadel ljudi, a ne? in seveda živali lahko napadejo tudi iz kakega drugega razloga in ne samo zaradi prehranjevanja. če boš ti v živalskem vrtu skočil v kletko medveda te bo ta verjetno pošteno nalomil, pa ne zato, ker bi bil lačen. torej, ko govoriš o plenu je naprej treba vedet, kat to sploh pomeni. na koncu koncev te bo tudi kakšen človek pošteno okolu uh, če bi ga pač dovolj znerviral, a ne?

    “Kolega, veš kako je to z razumom – zelo rad se poveže z nerazumnimi stvarmi.”

    ja, vidim. lol

    ti očitno o znanosti in znanstveni metodi nimaš ravno pojma. noben znanstvenik ne bo trdil, da ve vse. gre samo za to, da je zgolj znanstvena metoda tista, ki nam lahko z dovolj gotovosti nekaj potrdi ali pa zavrže.

    “(nacizem je bil zelo lepo logično in znanstveno utemeljen)”

    a vidiš, da nimaš pojma. nacizem je bil blodnja, ne znanost. to je med drugim lepo pokazal in dokazal tudi amerišku šprinter jessie owens, ki je sredi nacističnega berlina leta 1936 na OI prav ponižal “arijsko raso”.

    “Moje osebno mnenje je, da naši možgani niso bistveno bolj sofisticirani od šimpanzov.”

    lol. no comment.

    “In to, da se kobilice niso sposobne nič naučiti, je še ena zabloda človeštva. Biologi so namreč odkrili, da so se tudi žuželke sposobne učiti po prinicipu vzrok-učinek (izkustveno učenje).”

    lol. a biologi niso ljudje?

    “In kolega, če ti res veš, kaj je nagon, pol napiši knjigo o njem, na katero ne bo padla niti ena kritika, saj bo popolnoma resnična.”

    mi ni treba, to so storili že drugi. tebi pa ne bi škodilo, če bi kakšno od teh knjig tudi prebral.

    “Mi seveda vemo, da luč zaradi presežka energije ustvarja svetlobo – ampak kaj je tisto, kar ustvarja energijo? Kako se energije sploh pojavi? Zakaj se pojavi iz ničesar? Kaj je tisto na svetlobi, kar nam daja svetlobo?”

    lol. človek božji, povprašaj svojega učitelja fizike, ti bo vse pojasnil. oziroma vsaj to, da energija ne pojavi iz ničesar.

    “Zdravorazumski človek misli, da vse ve. Pameten človek ve, da ne ve prav nič.”

    v čem je razlika me človekom, ki ima zdrav razum in pametnim človekom?

  27. snakekansnakekan pravi:
    20.08.2009 21:54

    S svojim posmehom in nobenim protiargumentom, mi samo dokazuješ, da mi nisi zmožen odgovoriti na moja vprašanja.
    Naj začnem z razliko med zdravorazumskim in pametnim človekom. Zdravorazumski človek se nanaša na zdravi razum, tj. na vso nakopičeno znanje, ki so ga ustvarili predniki. Problem tega “znanja” je v tem, da je dostikrat zelo poenostavljeno in stereotipizirano. Primer: če ima nekdo celo telo prekrito s tatuji, je pobrit po glavi, ima grd pogled in drži pesti tesno stisnjene, ti bo zdravi razum povedal, da je takšen človek nevaren. Seveda, v večini primerov ima zdravi razum prav, ne pa vedno. Lahko je ta človek recimo najbolj prijazno bitje, kar je kadarkoli obstajalo.
    Tisti, ki se poslužuje v veliki meri zdravega razuma, se ne sprašuje o njem: kar njemu zdrav razum pove, to on verjame (zdrav razum mi je povedal, da pa ja ne morejo biti ljudje enako nagonska bitja, kot so to ostala živali, torej to ni res)
    Medtem pa pameten človek dvomi v zdrav razum. Seveda se tudi njega poslužuje, saj je v nekaterih primerih koristen, toda poskuša ga preseči. Njegova prepričanja niso nikdar utemeljena na stavku “tako se mi pač zdi, da je” ali “tako je vedno bilo in tako tudi vedno bo”.

    Hah kolega, kaj mi pa bo fizik povedal o energiji? Saj je vendar ne zna pojasniti – tako nekako bo odgovoril kot wikipedia “Energíja je ena osnovnih fizikalnih količin. Je neusmerjena (skalarna) veličina in je povezana s sposobnostjo opravljanja dela in/ali vira toplote”. Ampak a mi je s tem povedal bistvo energije? Ne. Ta definicija je tako ohlapna, kakor če bi človeka opisali z “usnjem, ki se je zmožno premikati”.

    Seveda, če nek nearijec zmaga na OI v nacistični Nemčiji, to dokazuje zmoto nacistične teorije. Sklepanje prve klase.
    In ja, znanstveniki so zelooo lepo podpirali nacizem z raznoraznimi raziskavami. Iskali so izubljeno ljudstvo Atlantide (njihve prednike) in znanstveno dokazali, da so v sorodu z Tibetanci, ki so ravno tako predniki tedaj še najbolj napredne kulture, atlantidovcev.

    In kako pa veš, da je znanstvena metoda tista taprava, najboljša? Si vseved, pa tudi to slučajno veš?
    In kako veš, da se ne da primerjati svobodno voljo človeka in živali? Si bil morda v prejšnem življenju kakšna žival, da kaj takega veš?
    (da ne boš zašel v protislovje: če mi boš odgovoril, da je naš razum zadosti sposoben, da je lahko ugotovil, da je bistvena razlika med živaljo in človekom, potem se lahko tudi vprašaš, kako to, da je šele pred 200 leti si kakšen razum sploh upal pomisliti, da imajo tudi ženske morda razum?)

    In do sedaj še ni nihče napisal knjigo o nagonih, ki ne bi imela kritike. Tudi je nihče nikdar ne bo.
    Je pa res, da večina teh knjig tako ali drugače podpirajo to, kar si ti rekel in kar je nasplošno sprejeto: da je človek svobodno bitje, živali pa so nagonska bitja. Tako tebi, kakor tudi tem velumom, pa ni uspelo nikakor dati še kakšen (resničen) argument, ki bi to podpiral. Ta pogled je pač antropocentričen (poveličuje človeštvo). Poveličuje nagone pri živalih in poveličuje svobodno voljo pri človeku (pa čeprav je tako zelo očitno, da imamo, tako eno kot drugo stvar, oboji)

    “Moje osebno mnenje je, da naši možgani niso bistveno bolj sofisticirani od šimpanzov.”
    Če imaš ti kakšen dokaz, da so bolj sofisticirani, potem bi bil zelo vesel, da mi ga predstaviš.
    (da ne boš zopet zašel v protislovja, ti že sedaj povem, da velikost možganov ni glavni kriterij za inteligenco – čene bi bili sinji kiti 100x bolj pametni od nas)

  28. nimiy pravi:
    20.08.2009 23:39

    “S svojim posmehom in nobenim protiargumentom, mi samo dokazuješ, da mi nisi zmožen odgovoriti na moja vprašanja.”

    nobenim argumentom? ti si pa šaljivec.

    “Zdravorazumski človek se nanaša na zdravi razum, tj. na vso nakopičeno znanje, ki so ga ustvarili predniki. ”

    ma kje si pa to definicijo staknil? zdrav razum je recimo v angleščino prevedeni common sense. zdarv razum je recimo tisto, kar bi ti moralo tebi dati vedeti, da so recimo človeški možgani na dosti višjem nivoju kot opičji, glede primerjavo ustvarjalnih dosežkov obeh vrst. za to ti ni treba preštudirati vse znanosti, za to rabiš samo “zdrav razum”.

    ” Primer: če ima nekdo celo telo prekrito s tatuji, je pobrit po glavi, ima grd pogled in drži pesti tesno stisnjene, ti bo zdravi razum povedal, da je takšen človek nevaren.”
    LOL, temu se reče predsodek dragi moj! ne pa zdrav razum!

    “(zdrav razum mi je povedal, da pa ja ne morejo biti ljudje enako nagonska bitja, kot so to ostala živali, torej to ni res)”

    tega ni povedal zdrav razum, ampak znanstvene raziskave. če ti je recimo razlika sploh jasna.

    “Hah kolega, kaj mi pa bo fizik povedal o energiji?”
    a si že katerega vprašal?

    “Seveda, če nek nearijec zmaga na OI v nacistični Nemčiji, to dokazuje zmoto nacistične teorije.”

    ha ha ha. kaj pa drugega??? LOL hitler si niti v sanjah ni predstavljal, da je to mogoče.

    “In ja, znanstveniki so zelooo lepo podpirali nacizem z raznoraznimi raziskavami. Iskali so izubljeno ljudstvo Atlantide (njihve prednike) in znanstveno dokazali, da so v sorodu z Tibetanci, ki so ravno tako predniki tedaj še najbolj napredne kulture, atlantidovcev.”

    ha ha ha ha, to, da nekdo koplje po vrtu in išče skrit zaklad nekega davno izgubljenega plemena še ne pomeni, da je znanstvenik, pa čeprav mu to piše na majici ali pa da je to, da si si pridobil nek dr. naslov dovolj, da delaš znanost, čeprav ignoriraš vse znanstvene metode, kar so ti nacistični “znanstveniki” počeli na veliko. zato jih pa nikoli ni nobeden upošteval, razen se ve koga.

    “In kako pa veš, da je znanstvena metoda tista taprava, najboljša? Si vseved, pa tudi to slučajno veš?”

    tisočletja prakse, ki ti je tebi očitno povsem tuja.

    “In kako veš, da se ne da primerjati svobodno voljo človeka in živali? Si bil morda v prejšnem življenju kakšna žival, da kaj takega veš?”

    recimo že tako, da si danes ob 20.30 priklopil na RTVSLO2 in recimo videl, da se po zelenici podijo za žogo ljudje in ne kake veverice ali pa jeleni. me spominjaš na sošolca iz faksa, ki je, medtem ko nam je profesor razlagal filozofsko antropologijo izjavil nekaj v stilu da pa morda se mravljam ne da organizirati nogometne tekme in ne da tega ne morejo. LOL

    “(da ne boš zašel v protislovje: če mi boš odgovoril, da je naš razum zadosti sposoben, da je lahko ugotovil, da je bistvena razlika med živaljo in človekom, potem se lahko tudi vprašaš, kako to, da je šele pred 200 leti si kakšen razum sploh upal pomisliti, da imajo tudi ženske morda razum?)”

    lol. a to, da si človeštvo še vedno ne zna povsem razložiti izvora vesolja pomeni tudi to, da 1+1 ne more biti 2? oziroma da ti pojasnim malo po domače. iz neke zmote se pač ne more sklepat da je vse zmota.

    “In do sedaj še ni nihče napisal knjigo o nagonih, ki ne bi imela kritike. Tudi je nihče nikdar ne bo.”

    ampak v teh kritikah tudi nihče nikoli ni trdil to, kar trdiš ti. bi se mu smejali.

    “Tako tebi, kakor tudi tem velumom, pa ni uspelo nikakor dati še kakšen (resničen) argument, ki bi to podpiral. ”

    ti očitno sploh veš ne kaj to argument je. tako da ni čudno, da si jih spregledal.

    “Če imaš ti kakšen dokaz, da so bolj sofisticirani, potem bi bil zelo vesel, da mi ga predstaviš.”

    LOL, ti rabiš dokaz? ko mi boš odgovarjal pa malo razmisli o tem, kdaj si je nazadnje kakšen tjulen za svojo plačo kupil laptop in si na blogosu ustvaril svoj blog, kjer veselo piše o tem, kako pametni so tjulni. LOL ampak ok, ti pač rabiš “dokaz”. lol
    priceless!

  29. snakekansnakekan pravi:
    21.08.2009 00:17

    Kot sem že poudaril, zdravi razum in stereotipi (predsodki) so tesno povezani.

    Torej si študiral filozofijo?

    In ja, tudi Darwinu so se zelo posmehovali. Bil je še posebaj prilubljena tarča karikaturistov, ki so ga radi risali v opičji preobleki.

    In kot sem ti že večkrat rekel, zgolj človeški razum (možgani) ne bi zmogli doseči tega, kar je človek sicer dosegel.

    Tako je, zdravi razum pravi, da je človek bistveno bolj inteligenten od ostalih živali. Ampak, zdravi razum se zna tudi motit. Kako bi sicer lahko pred 500 leti zdravi razum pravil, da so v bistvu dve vrsti ljudje: višji (plemiči) in nižji (podložniki).

    In ne da se mi več odgovarjati na tvoje vse logično nekonsistentne stavke. Moram ti dobesedno za vsak stavek dokazat, da je v njem tvoje sklepanje nepravilno.

  30. nimiynimiy pravi:
    21.08.2009 02:02

    “Kot sem že poudaril, zdravi razum in stereotipi (predsodki) so tesno povezani.”

    predsodki so skregani z zdravim razumom. nekdo, ki deluje na podlagi predsodkov zagotovo ne deluje na podlagi zdravega razuma. seveda je tvoj problem v tem, da predsodke enačiš z nekim ustaljenim vedenjem, oziroma izkušnjami, ki je seveda ob zdravi logiki glavni vir, če lahko tako rečem, zdravega razuma.

    “In ja, tudi Darwinu so se zelo posmehovali. Bil je še posebaj prilubljena tarča karikaturistov, ki so ga radi risali v opičji preobleki.”

    ja, vse dotlej, ko so njegovo teorijo začela podpirati takšna in drugačna znanstvena odkritja. brez tega, bi se mu še danes smejali. v tem je pač point znanosti.

    “In kot sem ti že večkrat rekel, zgolj človeški razum (možgani) ne bi zmogli doseči tega, kar je človek sicer dosegel.”

    ja, z možgani si nobeden še ni riti obrisal s paloma trislojnim WC papirjem. tako kot ni še nobena roka do sedaj izumila paloma trislojni WC papir.

    “Tako je, zdravi razum pravi, da je človek bistveno bolj inteligenten od ostalih živali.”

    to ne pravi samo zdrav razum, ampak tudi dejstva, ki jih lahko sam preveriš. najprej se vprašaj, kaj pomeni biti inteligenten in potem primerjaj človeka in žival, pa ti bo koj vse jasno.

    “Kako bi sicer lahko pred 500 leti zdravi razum pravil, da so v bistvu dve vrsti ljudje: višji (plemiči) in nižji (podložniki).”

    temu se reče razvoj.

    “In ne da se mi več odgovarjati na tvoje vse logično nekonsistentne stavke. Moram ti dobesedno za vsak stavek dokazat, da je v njem tvoje sklepanje nepravilno.”

    LOLOLOLOLOLOL… daj se potrdui vsaj v enem primeru, plis! bi rad videl ta “dokaz” LOL

  31. snakekansnakekan pravi:
    21.08.2009 16:36

    Pri Darwinu je bilo tri četrt vseh argumentov, ki bi podpiralo njegovo teorijo, že danih. Vendar večina takratšnjih znanstvenikov je ni hotela sprejeti, ker jim je zdravi razum pravil, da je bog tisti, ki je ustvaril vse živali nespremenljive ter ker se jim je zdela ideja, da se vse živali počasi spreminjajo in torej ne ostajajo stalno enake, absurdna.

    Torej, če temu rečeš razvoj, da je človeštvo miselno napredovala, zakaj potem neki misliš, da so človeški možgani že dosegli najvišjo stopnjo razvoja ter torej že ugotovili, da je med ljudmi in živalmi bistvena razlika. A ni možno, da bojo čez par stoletij se ravno zaradi tega nam smejali, kako smo lahko verjeli v tako bedarijo, točno tako, kakor se mi smejemo našim daljinim prednikom, ki so tako prepričljivo zagovarjali dejstvo, da je svet ploščat?

    Point znanosti je v tem, da postane resnica šele takrat, ko so jo drugi pripravljeni priznati ali kako? Torej če dandanes ne bi nihče priznaval Darwinove teorije evolucije, bi jo to naredilo za neresnično?

    “In kot sem ti že večkrat rekel, zgolj človeški razum (možgani) ne bi zmogli doseči tega, kar je človek sicer dosegel.”
    Kaj sem s tem mislil, sem ti že napisal. Naslednjič prvo preberi, preden komentiraš: “Kot sem že napisal, je več razlogov, da smo mi lahko “usvojili” svet in ne šimpanzi. Eden razlog so naše roke – omogočajo nam dober oprijem malih stvari in zmožnost dokaj natančnega metanja raznoraznih objektov (kar je bila naša najbolj primitivna obramba pred plenilci) – šimpanzi ne morejo ne prvega ne drugega. Drug razlog so naše noge, ki so nas rešile nujne povezave z drevesi. Če ne bi šli dol z dreves, ne bi mogli ustvariti vsega tega, kar smo in bi ostal na isti ravni kot šimpanzi. Zadnja, in tudi najbolj pomembna, stvar je zmožnost izgovora mnogih različnih zvokov. Če ne bi bili sposobni izustiti nešteto različnih zvokov, ne bi mogli (naravno) poimenovati nobene stvari. Naj ti povem dejstvo, da se je tudi pes zmožen naučiti 200 ali več znakov, ki ima vsak svoj pomen – ampak zmožen se jih je naučiti preko računalniškega zaslona; ne more jih pa izgovorit (izlajat). Zato pes ne more ustvariti sofisticirane kulture (in ravno tako tudi ostale živali), ker brez naravne možnosti brezmejnega komuniciranja, ne more prenašati znanja iz ene generacije v drugo.”

    Naj ti bo, ti bom za en primer dokazal, zakaj je logično nepravilno.
    “ampak v teh kritikah tudi nihče nikoli ni trdil to, kar trdiš ti. bi se mu smejali.”
    To, da nihče še ni nečesa trdil, še ne pomeni, da je to napačno. Po tvojem sklepanju, bi torej morale biti vse nove teorije napačne (kar pa vemo, da ni res). In ker so bile vse teorije prej ali slej nove, to pomeni, da so popolnoma vse teorije, ki so kadarkoli obstajale, napačne. Torej je tvoje sklepanje absurdno.
    Naslednja stvar: če se posmehuješ neki teoriji, je to ne naredi za napačno. Če bi se jaz potemtakem posmehoval Newtonovi teoriji težnosti, bi jo to naredilo za napačno. Torej gravitacija ne obstaja. (prišla sva do reductio ad absurdum, saj veva in čutiva, da gravitacija obstaja; torej so tvoje premise, in iz njih sklep, napačne)

  32. nimiynimiy pravi:
    21.08.2009 17:45

    “Pri Darwinu je bilo tri četrt vseh argumentov, ki bi podpiralo njegovo teorijo, že danih.”

    tudi če bi teh bilo 99% bi zadeva še vedno bila vprašljiva. zato pa je imela status znanstvene teorije in ne dejstva.

    “Vendar večina takratšnjih znanstvenikov je ni hotela sprejeti, ker jim je zdravi razum pravil, da je bog tisti, ki je ustvaril vse živali nespremenljive ter ker se jim je zdela ideja, da se vse živali počasi spreminjajo in torej ne ostajajo stalno enake, absurdna.”

    a sedaj je zdrav razum postal celo ideološko prepričanje? lol tebi sploh ni jasno kaj to “zdrav razum” pomeni.

    “Torej, če temu rečeš razvoj, da je človeštvo miselno napredovala, zakaj potem neki misliš, da so človeški možgani že dosegli najvišjo stopnjo razvoja ter torej že ugotovili, da je med ljudmi in živalmi bistvena razlika. A ni možno, da bojo čez par stoletij se ravno zaradi tega nam smejali, kako smo lahko verjeli v tako bedarijo, točno tako, kakor se mi smejemo našim daljinim prednikom, ki so tako prepričljivo zagovarjali dejstvo, da je svet ploščat?”

    zato, ker imamo za to dokaze. za to, da je zemlja ploščata dokazov pač ni bilo.

    “Point znanosti je v tem, da postane resnica šele takrat, ko so jo drugi pripravljeni priznati ali kako? ”

    ne, ampak takrat, ko za to obstaja nek neizpodbiten dokaz. kadar pa ta dokaz ni mogoč, se pač znanstveniki poslužujejo nekih predvidevanj, na podlagi tistega, kar jim je pač znano in poznano in potem pač ta predvidevanja sproti spreminjajo skladno z novimi spoznanji.

    “Torej če dandanes ne bi nihče priznaval Darwinove teorije evolucije, bi jo to naredilo za neresnično?”

    iz česa ti to sklepaš mi res ni jasno.

    “In kot sem ti že večkrat rekel, zgolj človeški razum (možgani) ne bi zmogli doseči tega, kar je človek sicer dosegel.”

    a ti mogoče poznaš kakšno bitje, ki ima možagne razvite na stopnji IQ 250, izgleda pa kot krompir? normalno je, da se je človeško telo razvijalo tudi v skladu s sposobnosti njegovih možganov. to tvoje blebetanje in ponavljanje tega, da če ljudje ne bi imeli človeških rok in nog ne bi mogli ustvariti tega in tega samo priča o tem, da ti pojem razvoja ni ravno jasen. a ti morda misliš, da če bi šimpanzom dal človeške roke in noge, potem bojo pa kar ljudje ali kako? sposobnost komuniciranja pa je itak povezano z možgani.

    “To, da nihče še ni nečesa trdil, še ne pomeni, da je to napačno.”

    ne nečesa, nekaj nedoločenega, ampak konkretnega. ti si trdil nekaj konkretnega, tako da tu je brezveze da posplošuješ in govoriš o “nečem”. za to, kar ti trdiš imamo dokaze, da ni res. v tem je razlika. tako da ta tvoj argument je tu brez veze. saj tudi jaz lahko trdim nekaj, kar nihče še ni trdil, recimo, da smo ljudje potomci belih nevidnih miši z očmi v obliki štiriperesne deteljice, pa zardi tega me nihče ne bo jemal resno in bi mi reke, da pa take neumnosti v življenju še ni slišal, čeprav bi jih podučil, da “To, da nihče še ni nečesa trdil, še ne pomeni, da je to napačno.” torej, ta tvoj poduk tu sploh nima nobene veze. tebi res ni nič jasno.

    “Po tvojem sklepanju, bi torej morale biti vse nove teorije napačne (kar pa vemo, da ni res).”

    lol. to je po tvojem sklepanju, ne mojem. jaz tega sklepa nisem nikjer izvedel. trdil sem le, da nihče ne trdi tega, kar trdiš ti, pa čeprav kritizira določena stališča v zvezi z vprašanjem nagonov pri človeku in živalih. če ti pametnjakovč iz tega sklepaš, da jaz trdim to, da je vsaka nova teorija nujnoa napačna, potem mentalno prikrajšan. ker nikjer nisem izvedel sklepa, da se bi ti smejali, ker trdiš nekaj, kar še nihče prej ni. jaz sem trdil da se bi ti smejali zato, ker je pač tvoja trditev neumnost. tako da tu si pač ti tisti, ki je udaril mimo in na moj sklep apliciral logiko, ki je jaz sploh nisem uporabljal.

    “Naslednja stvar: če se posmehuješ neki teoriji, je to ne naredi za napačno. Če bi se jaz potemtakem posmehoval Newtonovi teoriji težnosti, bi jo to naredilo za napačno. Torej gravitacija ne obstaja. (prišla sva do reductio ad absurdum, saj veva in čutiva, da gravitacija obstaja; torej so tvoje premise, in iz njih sklep, napačne)”

    počasi se mi že smiliš. človek božji, pa kje sem jaz trdil, da je nekaj napačno zato, ker se meni zdi smešno? oprosti, ampak ti si dejankso debil. sicer pa itak od tebe nisem pričakoval nekega pametnega “dokaza”.

  33. nevenkanevenka pravi:
    21.08.2009 17:57

    Darwin je neizpodbiten, vsakodnevno se z novimi odkritji zapolnjujejo drobne vrzeli manjkajočih členov.
    Nekateri bolestneži vztrajno iščejo kako bi evolucionizem spodkopali, a popolnoma zaman. Celo take traparije berem, da evolucionizem ni v skladu z drugim zakonom termodinamike.
    No, fizikalni zakoni kot jih poznamo mi, pa res imajo omejen domet. Obstoječega je veliko več, živega pa ne. Vsaj ne tako organskega kot na Zemlji.
    Evolucija predvideva tudi primere, ki se ne razvijejo dovolj v nobenem smislu, taki ponavadi izumrejo ali pa zakrnijo do faze v kateri postanejo neškodljivi.

  34. nimiynimiy pravi:
    21.08.2009 18:03

    pa še to. o pomenu pojma “reductio ad absurdum” se ti očitno sploh ne sanja. reductio ad absurdum je t.i, posredni dokaz, pri katerem neko trditev dokažemo tako, da ovržemo njeno protislovno trditev.

  35. snakekansnakekan pravi:
    21.08.2009 18:09

    Nimiy: Ah kolega, jaz sem samo analiziral tvoje izjave, s katerimi si hotel izpodbiti moje domneve. In tako si se odzval na mojo “teorijo nagonov”; s temi besedami namreč: “ampak v teh kritikah tudi nihče nikoli ni trdil to, kar trdiš ti. bi se mu smejali.”
    In dokazal sem ti, da tele tvoje formulacije niso logično konsistentne, torej je napačno sklepanje. Če ti nočeš sprejeti dokaza, je to tvoj problem.

  36. nimiynimiy pravi:
    21.08.2009 18:28

    bog ne daj, da bi bil tvoj kolega. in ti nisi analiziral, ampak sanjal.

    sedaj me pa prosim dobro preberi in poskušaj kaj razumeti, ker si dejasnko logično povsem nepismen.

    če jaz zapišem:

    “ampak v teh kritikah tudi nihče nikoli ni trdil to, kar trdiš ti. bi se mu smejali.”

    sedaj mi pri tej trditvi pokaži, kje jaz trdim to, kar si mi ti podtaknil, torej, da je nekaj napačno zato, ker nam je smešno? mislim, kje ti vidiš aplikacijo tega sklepa, ki mi ga očitaš? kje? ti človek sanjaš pri belem dnevu! če jaz napišem, da ti trdiš nekaj, kar ne bi noben resen kritik trdil to zate pomeni, da jaz trdim, da je to, da se meni nekaj zdi smešno dokaz, da je to tudi napačno? a so tvoji možgani povsem fuč? moja trditev je temepljila na povsem drugačnem sklepanju in sicer na tem, da so pač tvoje trditve skregane z dejstvi in zato bi se taki trditvi vsi smejali. kot bi se ti smejali, če bi pač trdil, da je zemlja kvadratasta! a razumeš? edino, kar si ti dokazal je to, da si logično povsem nepismen in da celo uporabljaš izraze, “reductio ad absurdom”, recimo, o katerih pojma nimaš. pač blodiš.

  37. snakekansnakekan pravi:
    21.08.2009 18:45

    S tem argumentom si ti hotel meni dokazati, da nimam prav. Torej si s tem, ko si rekel, da bi se vsakemu kritiku, ki bi trdil kaj takega, smejali, hotel samo povedati, da bi tak kritik imel totalno napačno mnenje. Ali si morda imel kakšen drugačen namen?
    Torej si povezal posmeh in napačnost teorije.

    ““In do sedaj še ni nihče napisal knjigo o nagonih, ki ne bi imela kritike. Tudi je nihče nikdar ne bo.”

    ampak v teh kritikah tudi nihče nikoli ni trdil to, kar trdiš ti. bi se mu smejali.”

    Preberi si še enkrat, v kakšnem kontekstu je bilo napisano. Možno, da sem napačno razumel tvoje misli, ampak večina tvojih komentarjev je itak temeljila na primitivizmu in sklicevanju na večinsko mnenje, tako da menim, da mi je upravičeno, če sem storil napako.

    Sicer pa, če pač tvoj um ni odprt tudi na kakšne nove ideje (kar ta moj zapis tako ali drugače je), potem ne vidim smisla, da mi pišeš. Priporočam ti kakšno terapijo samorefkleksije. (glede na to, da se vsaj kanček spoznaš na filozofijo, morda uporabi Descartovo metodo dvoma – podvomi v vse, dokler ne najdeš kakšne točno določene točke, v katero ne moreš dvomiti)

  38. nimiynimiy pravi:
    21.08.2009 20:15

    “S tem argumentom si ti hotel meni dokazati, da nimam prav.”

    ki ga pa ti očitno tudi zaradi funkcinalne nepismenosti sploh nisi razumel. moj argument je bil naslednji: obstajajo stvari, ki so dejstvo. stvari, ki so znane, preverjene in dokazane. če pač ti trdiš nekaj, kar je v nasprotju z nečim, kar je dokazano, recimo 1*1=2, in se pri tem delat še pametnega, potem je meni to smešno. a štekaš?

    “Torej si s tem, ko si rekel, da bi se vsakemu kritiku, ki bi trdil kaj takega, smejali, hotel samo povedati, da bi tak kritik imel totalno napačno mnenje. Ali si morda imel kakšen drugačen namen?”

    vprašanje, dragi moj, je ZAKAJ bi se smejali! torej, povezava med trditvijo in smehom. zakaj bi se nekdo neki trditvi smejal? seveda imaš več možnosti, v tem primeru pa gre za to, da bi se tej trditvi smejali zato, ker je napačna. in ne da bi bila trditev napačna zato, ker bi se ji nekdo smejal. si malo zamešal vrstni red. in to je bila moja poanta in logika. BEDARIJAM SE LJUDJE SMEJEMO! kar pa seveda ne implicira, da je vse, čemu se smejemo, bedarija. lahko je šala, recimo. in že zaradi tega je ta tvoja trditev, da sem jaz trdil, da je vsaka trditev, ki se ji smejemo, napačna. ampak dvojim, da si sposoben tega razumet.

    “Torej si povezal posmeh in napačnost teorije.”

    ja, saj pravim, bedarijam se ljudje smejemo! če si pa ti iz tega sposoben izpeljati implikacijo, da je nekaj, čemur se smejemo nujno bedarija, potem je to še ena bedarija in se ti moram še ankrat več smejat.

    “Preberi si še enkrat, v kakšnem kontekstu je bilo napisano.”

    meni je povsem jasno, kaj sem napisal in kaj sem trdil. s tem imaš probleme ti. torej pejva lepo počasi, kot v prvem razredu:

    ampak v teh kritikah tudi nihče nikoli ni trdil to, kar trdiš ti. bi se mu smejali.

    ti bedak si to razumel takole. vzel si “nihče nikoli ni trdil” in “bi se mu smejali” in potem si iz tega sklepal, da trdim, da bi se vsaki trditvi, ki se pojavi prvič smejali zato, ker se je pojavila prvič. torej, smejali bi se ji zato, ker nikoli nihče kaj takega še ni trdil. seveda si tu ti ignoriral najpomenbnejši del. in sicer, zakaj sem jaz trdil, da kaj takega nihče nikoli ne bi trdil? odgovor je, zato, ker bi se mu smejali. zakaj bi se mu pa smejali? zato, ker bi taka trditev bila skregana z dejstvi. to je moja logika. torej, povsem po svoje si stvar razumel, ker jaz nikjer ne trdim, da bi se mu smejali zato, ker je nekaj trdil prvič.

    “Sicer pa, če pač tvoj um ni odprt tudi na kakšne nove ideje (kar ta moj zapis tako ali drugače je), potem ne vidim smisla, da mi pišeš.”

    LOL aha, torej trdiš, da če je neka ideja nova, potem jo moram upoštevat že zato, ker je nova? LOLOLOLOLOLOL kaj se je zgodilo s tvojo logiko? lol

  39. snakekansnakekan pravi:
    21.08.2009 20:34

    Ti očitno še vedno nisi razumel moje poante: s tem, ko si ti meni rekel, da je moje mnenje smešno, si s tem impliciral, da je napačno. To je bil zate dokaz, da je moje mnenje pač napačno.
    Jaz pa sem ti dokazal, da je takšen način sklepanja nepravilen. Toda ne vidim smisla, da ti razlagam kaj takega, saj je pač tvoj IQ približno na ravni komarja. (se opravičujem vsem komarjem, ker jih žalim s tako nespodobno primerjavo)

    Ok. Obstajajo stvari, ki so dejstva. Ampak z izjemo matematičnih pravil, ni bilo še nobeno drugo dejstvo dejansko dokazano.
    (morda bi ti kakšna knjiga od Huma tu pomagala….)

    Ne, če je neka ideja nova, potem ni široko sprejeta. Ker ni široko sprejeta, se tebi, ki sprejemaš samo tisto, s čimer se večina ostalih strinja, zdi takšna ideja popolnoma napačna. Če bi pa pač bil nekoliko pametnejši in imel odprt um tudi za “nenavadne” ideje (kar je seveda samo pobožna želja), bi mogoče ugotovil, da le ni vse, kar sem zapisal, popolna bedarija.

  40. snakekansnakekan pravi:
    21.08.2009 20:44

    In če že hočeš še kaj napisati, naj bo to kritika na moj zapis “o človeških nagonih”. In lepo te prosim, daj mi takšno kritiko, ki bo neovrgljiva (s tvojim budalizmom se mi namreč ne da ukvarjati). Sicer bo pač tvoj komentar pristal pod rubriko “delete”.

  41. snakekansnakekan pravi:
    22.08.2009 12:53

    Kolega Nimiy, kaj se to sedaj pravi? Ti je muca jezička snedla?
    :D

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !